Domov
Kazalo strani
Elektronska pošta
 
Svetujemo - Pogosta vprašanja - Požarna varnost
Pogosta vprašanja

Požarna varnost

1. Kadaj je potreben pregled sistema aktivne požarne zaščite?

Po pravilniku (Ur.l. št. 22/95) je potreben pregled vsakih 5 let. V pripravi je nov pravilnik o pregledovanju teh sistemov, kjer bo predvidena periodika krajša.

 

2. Kako mora biti sistem aktivne požarne zaščite servisiran?

Servisiran mora biti po navodilih proizvajalca, s strani pooblaščenega serviserja najmanj 1x na leto odvisno od različnih sistemov aktivne požarne zaščite.

 

3. V Kdaj je potrebna izdelava študije požarne varnosti?

Izdelava študije požarne varnosti je v skladu  z 2. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur. list RS št. 132/2006) obvezna za objekte navedene v prilogi 1 tega pravilnika ter v primeru dozidave ali nadzidave objekta, če zidava ali nadzidava s prvotnim objektom tvori funkcionalno celoto in tako izpolnjuje pogoje iz priloge 1.

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/04, 10/05 in 83/05) v prvem odstavku 11. člena navaja, da mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti po tem pravilniku za požarno zahtevne in požarno zelo zahtevne stavbe iz Priloge 1 tega pravilnika izhajati iz študije požarne varnosti, izdelane v skladu  s predpisi o študiji požarne varnosti.

 

4. Koliko stane študija požarne varnosti?

Tarifni pogoji projektantskih storitev omogočajo določitev ustreznega, potrebnega in primernega plačila za v celoti in kakovostno opravljeno projektantsko storitev. S tem zaščitijo interese investitorja pred visokimi zahtevki projektanta, njega pa pred neurejenim delovanjem trga storitev in pretiranimi zahtevami naročnikov.

Tarifni pogoji projektantskih storitev imajo zakonsko podlago v Zakonu o graditvi objekt (ZGO-1), ki je začel veljati 1. januarja 2003.

Tarifne pogoje je treba razumeti kot vodilo projektantom in naročnikom pri oceni vrednosti določene inženirske storitve. Namen tarifnih pogojev tako ni zgolj določitev okvira cen za projektantske storitve, temveč hkrati vpeljati red in pravila dobre inženirske prakse. Tarifni pogoji ne določajo le pravic inženirjev, temveč tudi njihove obveznosti in odgovornost. Natančno namreč določajo predviden obseg projektantove strokovne storitve v vsaki posamezni fazi izdelave projektne in tehnične dokumentacije (npr. idejnem projektu, projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektu za izvedbo del,...), za katere pravilnost po ZGO-1 projektant tudi škodno odgovarja. Na drugi strani pa so pomoč investitorju pri sklepanju pogodbe ter spremljanju projektantovega dela v smislu, kaj vse se lahko od projektanta pričakuje in tudi zahteva, oziroma kaj je projektant dolžan izdelati. Seveda pa morata biti pri tem naročnik in projektant v enakopravnem obligacijskem razmerju, kot to določa tudi Obligacijski zakonik.

Ponudbe, ki jih bo investitor oz. naročnik pridobil za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije nekega objekta od različnih projektantov, se bodo po vrednosti vedno razlikovale, čeprav bodo izračunane po istih tarifnih pogojih. Cene se bodo gibale v realnem pasu vrednosti, za katero bo možno izdelati celovito predpisano projektno ali tehnično dokumentacijo. Tarifni pogoji predvidevajo vrednotenje projektantskih storitev na osnovi naslednjih kriterijev: vrste načrtovanega objekta, ocene investicijske vrednosti, zahtevnosti objekta in predpisanega obsega projektne dokumentacije. Od posameznega investitorja pa ostaja odvisno, katerega ponudnika bo, glede na razpisane kriterije za vrednotenje ponudbe, izbral za izvedbo/izdelavo projekta.

 

5. Kdaj je potrebna revizija študije požarne varnosti?

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/04, 10/05 in 83/05) v prvem odstavku 14. člena navaja, da je revizija obvezna za projektno dokumentacijo, ki se nanaša na požarno zelo zahtevne stavbe in jo opravijo revidenti v skladu z zakonom o graditvi objektov.

Revizija je obvezna tudi v primeru, ko projektant iz drugega odstavka 12.člena tega pravilnika, pri projektiranju požarno manj zahtevne stavbe uporabi ukrepe iz zadnjega stanja gradbene tehnike v smislu drugega odstavka 8. člena tega pravilnika. Z revizijo je treba potrditi, da predloženi projekt zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti pred požarom kot projekt, pripravljen z uporabo tehničnih smernic iz 7. člena tega pravilnika.

Revizija ni potrebna za enostavne stavbe in za požarno zahtevne stavbe, ki se projektirajo na osnovi ukrepov zadnjega stanja gradbene tehnike iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika.

Neskladja med Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/04, 10/05 in 83/05) ter Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur. list Rs št. 132/06)

Priloga 1, ki prikazuje razvrstitev stavb glede na požarno zahtevnost (požarno manj zahtevne - PZ1, požarno zahtevne - PZ2 in požarno zelo zahtevne - PZ3) je v neskladju s Prilogo 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur. list Rs št. 132/06).

Iz prilog navedenih Pravilnikov je razvidno veliko odstopanje pri določitvi minimalnih pogojev potrebnih za uvrstitev posameznih objektov po skupinah med objekte za katere je ŠPV potrebna, predvsem v škodo varnosti gradbenih objektov s stališča varnosti pred požarom, ki je v skladu z 9. členom Zakona o graditvi objektov (UPB1, Ur. list RS št. 102/04, 14/05) ena izmed temeljnih zahtev varne gradnje (takoj za mehansko odpornostjo in stabilnostjo).

Na osnovi te neskladnosti prihaja s strani odgovornih projektantov do različnih tolmačenj, za katere objekte je potrebno izdelati študijo požarne varnosti in za katere ne, saj sta oba pravilnika v veljavi.

 

6. Kdo potrebuje požarni red?

Požarni red se izdela v skladu z Pravilnikom o požarnem redu (Ur.list RS 39/97) za že zgrajen objekt in sicer za poslovne, industrijske in stanovanjske objekte, razen enostanovanjskih objektov. Delodajalec je dolžan zaposlene seznaniti z vsebino požarnega reda. V primeru kakršnihkoli sprememb v objektu (sprememba organizacije, ukrepov, rekonstrukcija objekta itd.) je potrebno požarni red dopolniti in prilagoditi spremembam. Požarni red lahko izdela delodajalec sam ali za to pooblaščena oseba ali organizacija.

 

Arhiv novicPohvale in pritožbeKoristne povezaveO avtorjihIskanjeZasebnost Copyright IVD 2006